O George Soros liljas o Evropuno Prizo vaš e Civilo Čačimata le Sinturjenge thaj le Romenge

BERLINO—E Fundacie vaš Putardi Societeta si lošale te informisaren tumen ke o George Soros liljas o Evropuno Prizo vaš e Civilo Čačimata le Sinturjenge thaj le Romenge

O Prizo sas kerdo andi memoria le manušengi kaj ačhile dživde pal o Holokausto thaj le anglune romengi kaj putarde o miškipe vaš e civilo čačimata le romenge, o Oskar thaj o Vinzenz Rose thaj sas financisardo katar jekh andar e maj vašno karitabilo institucie andar i Germania, i Fundacia Manfred Lautenschläger.

O prizo sas dino le George Soroseske sar prindžaripe vaš lesko bute beršengo angadžamento te promovisarel e čačimata, o digniteto thaj te zorjarel e romane komunitete andar sasti Evropa.  

Maj but de sar štar dekade, o George Soros, o fondatori katar e Fundacie vaš Putardi Societeta, sas jekh čačutno aliato le romengo - i maj bari thaj i maj bibaxtali etnikani minoriteta andar i Evropa.

Vaš leske biagoreske filantropikane eforturja, o Soros džutisardjas le organizacien šerutnjarde katar e roma te maren pes kontra i diskriminacia, te buhljaren o akceso ki edukacia thaj ki žusticia, te lačharen le xurdorengo barjaripe thaj le sastimasko džutipe thaj te zorjaren e romane glasurja ando publikano dživipe. Sa kathe si andre vi o suporto vaš o keripe le Evropune Centrosko vaš e Romane Čačimata, le Fondosko vaš i Edukacia le Romengi thaj i Dekada vaš i Inkluzia le Romengi, save khetanes dine vast maj but de sar 150.000 romane studenturjen te džan ki škola, vazdine pes kontra i segregacia anglal i Evropuni Kris vaš e Manušikane Čačimata thaj vazdine le romenge glasurja ando publikano diskurso. Ando 2017 o Konsilo le Evropako thaj e Fundacie vaš Putardi Societeta, dine institucionalo, materialo thaj financialo džutimos te putarel pes le Evropako Romano Instituto vaš Arte thaj Kultura ando Berlino.

Kadaja buti ingerdjas ando berš 2024 ko putaripe le Romane Fundaciako vaš i Evropa – jekh independento institucia šerutnjardi katar e roma, putardi pe 100 milionurja evro te oven dine katar e Fundacie vaš Putardi Societeta.

Le Sorosesko akanutno angadžamento buhljol vi karing o ekonomikano zorjaripe. Vaš le Sorosesko Economikano Barjarimasko Fondo, e Fundacie vaš Putardi Societeta dine suporto vaš jekh piloto programo i Iniciativa vaš o Barjaripe le Romane Antreprenoriatosko, savo sikavdjas ke e romane antreprenorja - but vrjama dine rigate andar i formalo ekonomia le Evropaki - si len sa kadja pakivale sar lenge gadže kolegurja kana del pes lenge akceso ko finansiripe, paruvindos e purane godisarimata pal o risko thaj pal o pakjabe.

Akceptisarindos o prizo ando anav peske dadesko, o Alex Soros, o šerutno katar e Fundacie vaš Putardi Societeta, phendjas:

“Mire dadesko parteneriato le romane komunitetenca sas savrjama bazisardo pe jekh zoralo patjavipe ando čačimos, ando digniteto thaj andi autodeterminacia. Kadava prizo si jekh zuralo prindžaripe kodole khetane dromesko – thaj jekh akharipe te ingeras maj dur o maripe mamuj e predžudekate thaj i ekskluzia. Kana semas tiknoro, semas mire dadesa thaj dajasa ande vizite andi sasti Evropa te maladjovas romane liderjenca thaj lenge familienca. Kadala eksperience mukle mange jekh impresia kaj našti te bisterav thaj modelisarde miro personalo angažamento karing e manušikane čačimata. Avdives, sar šeruno le Fundaciengo vaš Putardi Societeta, sem barikano te ingerav maj dur kadaja vitalo buti thaj te ovav pašal e romane komunitete ande lengo maripe vaš egalo čačimata thaj slobodipe. I diskriminacia andar savjate nakhen e roma si jekh dar andar sasti Evropa. Khonik andar amende na-i slobodo, dži kana na sam savore slobodo”.

O George Soros pakjal ke si te resel pes ke jekh čači integracia toke kana e roma na-i te maj oven dine rigate andar lengo etniciteto. Vov dikhel lengo maripe sar jekh vitalo testo vaš le Evropako angadžmento ande peske principurja pal o sajekhipe thaj manušikane čačimata. Ande jekh vakeripe, vov dinjas pes godi pal peski lungo relacia le romane komunitetasa:

“E roma nakhle šela beršengi diskriminacia thaj marginalizacia, kaj arakhenpes  ande jekh lungo historia violencaki - katar o Holokausto dži ki sterilizacia zorasa, o libe le čhavorengo andar e khera thaj e čhudimata avri. Kadala bičačimata sikaven pes maj dur, kadja sar dikhlja pes ando vaxt le pandemiako COVID-19 thaj maj palunes, kana e roma so našenas katar o maripe andar i Ukraina, na arakhle thana kaj te džan thaj na sas džutisarde. Savrjama patjanilem ke e putarde societete trebal te len samate e čačimata savore manušenge - specialo kodolenge kaj si dine rigate. I buti kaj kerdem khetanes le romane liderjenca thaj komunitetenca sas jekh andar e maj importanto kotora katar mire dživimaski buti.”

O Evropuno Prizo vaš e Civilo Čačimata le Sinturjenge thaj le Romenge, kerdo ando berš 2007 te markisarel o 10-to berš le Dokumentaciake thaj Kulturake Centrosko vaš e Sinturja thaj Roma andar i Germania, del pakiv dženenge, grupurjenge vaj institucienge – anglunes kaj aven andar i madžoritarno populacia – save keren bare eforturja te lačharen le manušikane čačimatengi situacia maškar e sinturja thaj e roma. De katar o berš 2019, kado sas dino andi memoria le dživde manušengi pal o Holokausto, o Oskar thaj o Vinzenz Rose, e maj anglune manuša andar o miškipen vaš e civilo čačimata le romenge andar i Germania. Ando berš 2023 o prizo sas lilo katar o amerikano arhitekto Daniel Libeskind vaš leske kontribucie ki komemoraciaki kultura thaj vaš leski arhitekturalo buti savi komemorisarel e viktime le sinturjenge thaj le romenge thaj vi e viktime le judurjenge andar o Holokausto. Ando berš 2021 o prizo sas dino le purane germanikane kancelarake, i Angela Merkel, vaš lako šerutnipe ando promovisaripe le inkluziako thaj o peravipe le diskriminaciako.

O George Soros phendja ke si te donisarel e love le prizoske ko Romano Edukaciako Fondo, savo zorjarel e romane komunitete dindos lenge akceso ke džanimata thaj ke programurja limaske andi buti thaj vi ki kalitativno edukacia - katar o xurdoripe dži ko terciaro nivelo – zorjarindos lengi rezilienca thaj lengo daštipe te vazden pes ando maškar le socialno thaj ekonomikane pharimatengo.